Madžarska še nikoli ni gostila tako prestižnega kolesarskega dogodka, kot je Giro d’Italia, a poglejmo, kaj točno moramo vedeti o tej dirki in kje se lahko navijači srečajo s tekmovalci.
Giro d’Italia je po Dirki po Franciji druga najprestižnejša kolesarska dirka, s kolesarskima dirkama Tour de France in Vuelta pa je del najprestižnejše tritedenske kolesarske dirke Grand Tour. Kolesarji tri tedne vozijo predvsem po Italiji, občasno pa tudi v sosednjih in še bolj oddaljenih držav, tako je možno, da so začeli na Danskem denimo leta 2012, letos pa bodo tekmovali iz enaindvajsetih etap sestavljeno dirko začeli v Budimpešti. Posamezne etape so različne, na voljo so ravninski odseki s šprinterskimi cilji in gorski odseki s šprinterskimi ali gorskimi cilji ter ekipni in posamični kronometer.
Giro se ponaša z več kot stoletno tradicijo, saj je prvo tekmovanje leta 1909 organiziral športni časopis La Gazzetta dello Sport. Tekmovanje je potekalo vsako leto od leta 1909, razen med obema vojnama. Sprva so seveda tekmovali skoraj izključno italijanski kolesarji, a ko je tekmovanje naraščalo po priljubljenosti in prepoznavnosti, so se kasneje pridružili kolesarji z vsega sveta.
Skoraj pol stoletja se je dirka začela in končala v Milanu, mestu, kjer ima sedež Gazzetta dello Sport. Z izjemo leta 1911, ko se je Giro začel in končal v mestu Rim ob 50. obletnici združitve Italije. Od šestdesetih let prejšnjega stoletja pa se je kraj začetka vsako leto spreminjal, destinacija pa je obiskala mesta, kot so Verona, Brescia, Trst, Torino in Rim. Leta 1965 je Giro prvič začel v tujini iz San Marina, sledila so mu mesta, kot so Monte-Carlo, Atene, Amsterdam, Herning, Jeruzalem in leta 2022 Budimpešta.
Način tekmovanja na Giru je podoben večini sistemov za kolesarske dirke. Meri se čas vsake etape, po prihodu v cilj pa se čas tekmovalcev prišteje njihovim prejšnjim etapnim časom. Kdor je tekmovanje opravil v najkrajšem času, vodi in prevzame rožnato majico. Medtem ko je poudarek na kompleksu, so tu še druge dirke: točkovna dirka za šprinterje, gorska dirka za gorske kolesarje, tekma mladih do 25 let in ekipna dirka.
Seveda so v tem krogu pomembni tudi dresi različnih barv. Najpomembnejša je Maglia rosa, torej roza majica, ki jo lahko nosi najhitrejši. V skladu s tem lahko roza majica celo menja lastnika vsak dan, a kdor lahko nosi ta dres po zadnji etapi, je zmagovalec dirke Giro d’Italia. Gorska dirka je druga najstarejša v Giru in njen zmagovalec je nagrajen z modrim dresom. Prvič je bil leta 1933 inavguriran prvak gorske dirke Alfredo Binda. Med dirko se točke podelijo za tistega, ki se prvi povzpne na pomembno goro, število točk pa se razlikuje glede na to, kako strma ali dolga je gora. Točkovna dirka je tretja najstarejša od štirih dirk, v katerih je še danes slavnostno slavljen prvak. Točke se podelijo tekmovalcem na podlagi njihove uvrstitve med prvih petnajstih. Prvič je bila organizirana leta 1966 z namenom pritegniti več šprinterjev. Vodilni, ki ima na začetku dneva največ točk, lahko obleče rdečo majico, tisti z največ točkami na koncu Gira pa zmaga v tekmi za točke. Nenazadnje naj omenimo še Maglia Bianco, belo majico, ki jo lahko nosi kolesar, mlajši od petindvajset let.
Kot smo že omenili, ima letos tekmovanje tudi madžarski pridih, saj se bo začelo v Budimpešti 6. maja. Oglejmo si na hitro, kje se lahko srečamo s tekmovalci. Dirka se bo začela v petek s 195 km dolgim odsekom Budimpešta-Visegrád, z vmesnima ciljema v Székesfehérvárju in Esztergomu. V soboto, 7. maja, bo v osrčju Budimpešte potekala 9,2 km dolga posamična vožnja na čas: kolesarji bodo zapustili Trg herojev, prečkali Margaretin most in prispeli na Budimski grad. Tretji in zadnji madžarski odsek se bo začel iz Kaposvárja v nedeljo, 8. maja in potekalo skozi Nagykanizso, Badacsony in Tihany do Balatonfüreda. Kolesarji bodo po tretji etapi, dolgi 201 km, odpotovali v Italijo, nato pa bodo po prostem dnevu 10. maja nadaljevali dirko, ki se konča 29. maja.
V novem pravilniku o zasebnosti lahko preberete, kako skrbimo za varovanje vaših osebnih podatkov. Spletna stran s piškotki (s cookie-ji) zbira informacije o obisku za delovanje določenih funkcij strani in namenskega obveščanja.