Universal

Filmsko podjetje Universal Pictures je ustanovil Carl Laemmle leta 1912. Carl Laemmle je v okolici Los Angelesa odprl studio Universal City, s čimer je takrat ustvaril največje filmsko podjetje na svetu. Na začetku je studio raje proizvajal varne, že preizkušene filmske žanre, hkrati pa so podpirali tudi nadobudne talente. Laemmlejev sin je v tridesetih letih prevzel vodenje studia, in v tistih letih so predvsem zaradi njega poslovali z izgubo. Prvi prelomni in pomemben uspeh je prinesel film Na zahodu nič novega, ki je bil predstavljen leta 1930, sledil mu je Frankenstein leta 1931 in istega leta še Drakula z glavno vlogo Bele Lugosija.

Pet let kasneje, leta 1936, je starejši Laemmle prodal studio. Druga svetovna vojna je seveda vplivala tudi na filmsko produkcijo, zato v tistih časih ni nastalo veliko prelomnih del, morda pa je prav zaradi tega prišlo do združitve Universal in International Pictures. Naslednji pomemben dogodek v življenju studia je bil, ko je leta 1952 podjetje kupila založba Decca. Zahvaljujoč novemu lastniku so v petdesetih letih podpisali pogodbe s številnimi filmskimi zvezdami, ki so studiu prinesle nekaj uspešnih del. Skoraj desetletje kasneje, leta 1962, je podjetje doživelo novo spremembo lastništva, ko ga je pridobilo podjetje MCA. Pod vodstvom Lewa Wassermanna so se osredotočili na produkcijo televizijskih programov.

Oni so ustvarili prvo televizijsko serijo, in ime Universal Studios je vse bolj sijalo v Hollywoodu. Naslednji velik zagon je Universal dobil v sedemdesetih letih z Alfredom Hitchcockom, saj je postal najbolj priljubljen režiser studia, njegova dela pa so bila zaporedoma uvrščena med najboljša. Tako je vse več nadarjenih mladih poskušalo svojo srečo pod okriljem Universala. Leta 1973 je na primer takrat še neznani George Lucas predstavil svoje delo Ameriški grafiti, nato pa je Steven Spielberg leta 1975 s filmom Čeljusti dosegel velik uspeh. Leta 1978 je film Lovec na jelene, ki ga je režiral Michael Cimino in v katerem je igral Robert de Niro, prejel oskarja filmske akademije.

V osemdesetih letih so glavni vir prihodkov predstavljala le še televizijska dela, vendar so bili tudi nekateri filmski uspehi, kot je Spielbergov film E.T., Brazgotinec z Al Pacinom v glavni vlogi ali danes že kultna trilogija Nazaj v prihodnost. Leta 1990 je japonska korporacija Matsushita za šest milijard dolarjev prevzela MCA in na trg lansirala filme, kot so Jurski park, Schindlerjev seznam in Apollo 13. Studio je še danes jamstvo za kakovostne filme, vsako leto pa jim dolgujemo več filmov, ki jih kritiki in stroka nagrajujejo z različnimi priznanji in nagradami.

Seveda takšen studio poleg resnih filmov distribuira tudi več risank in animacij, zato je v naši trgovini na voljo več risank, ki so nastale na montažni mizi Universal Studia.